Veleposlaništvo RS Tirana /Gospodarstvo /Bilateralni gospodarski odnosi /

Bilateralni gospodarski odnosi

Gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Albanijo je relativno skromno. Vstopa slovenskih podjetij na albansko tržišče ni mogoče primerjati s prodorom in uspešnostjo na trgih nekdanje skupne države.

Poslovno okolje Albanije ter njegove posebnosti, s katerimi se srečujejo slovenska podjetja, so sicer primerljive s pogoji v ostalih državah Zahodnega Balkana, vendar v Albaniji ni utečenih poslovnih povezav, pa tudi prepoznavnost in prednost slovenskih blagovnih znamk ni tolikšna kot v drugih državah Zahodnega Balkana. Glede na to, da je le malo slovenskih podjetij, ki bi bila v Albaniji prisotna že dlje časa, se ta večinoma srečujejo s težavami vključevanja in seznanjanja s poslovnimi razmerami.

Kmetijstvo, turizem, energetika, gradbeništvo in proizvodnja hrane so nekatere med zanimivimi panogami, v katere bi veljalo investirati. Albanija je  posebej zanimiva tudi zaradi nizke cene delovne sile in določenih nižjih obdavčenj.

Albanijo je 27. 11. 2018 uradno obiskal minister za zunanje zadeve RS dr. Miro Cerar, ob obisku ga je spremljala številna gospodarska delegacija. V okviru obiska je potekal poslovni forum, ki je slovesnkim gospodarstvenikom predstavil konkretne možnosti za sodelovanje v Albaniji.

Prve gospodarske konzultacije na ravni generalne direktorice Sektorja za gospodarsko in javno diplomacijo Ministrstva za zunanje zadeve RS so potekale 11. in 12. 10. 2018 v Tirani. Na njih je bil med drugim predstavljen model slovenske gospodarske diplomacije.

V Tirani je 13. 7. 2018 potekala okrogla miza o slovenskih izkušnjah na zavarovalnem trgu, ki jo je organiziralo Združenje zavarovalnic Albanije (generalni častni konzul RS v Tirani Edvin Libohova je generalni sekretar združenja) v sodelovanju s Slovenskim zavarovalnim združenjem. Podpisan je bil Memorandum o razumevanju med Združenjem zavarovalnic Albanije in Slovenskim zavarovalnim združenjem.

Minister za gospodarstvo in razvoj tehnologije Počivalšek se je 5. in 6. 11. 2017 z 28-člansko gospodarsko delegacijo mudil na uradnem obisku v Tirani. Šlo je za prvi uradni obisk slovenskega ministra s področja gospodarstva v Albaniji. V okviru obiska je bil organiziran slovensko-albanski poslovni forum, na katerem je bil podpisan Sporazum o sodelovanju agencij SPIRIT in AIDA.

GZS je v sodelovanju s z Javno agencijo SPIRIT in AIDA (Investicijska agencija Albanije) 9. 3. 2017 organizirala obisk 14-članske delegacije albanskih poslovnežev v Sloveniji.

Blagovna menjava
Albanija se je v letu 2017 uvrstila na 58. mesto med slovenskimi trgovinskimi partnericami glede na obseg blagovne menjave, ki je v letu 2017 znašal 53,1 mio. EUR (16,4 % povečanje v primerjavi z letom 2016).

Večino blagovne menjave predstavlja izvoz, ki je leta 2017 znašal 47,5 mio. EUR (7,5 % povečanje glede na leto 2016), vrednost uvoza iz te države pa je znašala 5,6 mio. EUR in se je bistveno povečala glede na leto 2016 (385,9 %, vrednost uvoza iz Albanije je v letu 2016 namreč znašala 1,4 mio. EUR).

V prvi polovici leta 2018 je obseg blagovne menjave med državama znašal 21,7 mio. EUR, kar predstavlja 17 % zmanjšanje glede na enako obdobje leta 2017. Slovenski izvoz: 20,1 mio. EUR (↓ 10 %), uvoz iz Albanije: 1,6 mio.  EUR (↓ 57,7 %).

Po podatkih SURS je v letu 2017 v Albanijo izvažalo 262 slovenskih podjetij, iz Albanije pa je uvažalo 47 slovenskih podjetij.

Najpomembnejši izvozni proizvodi v letu 2017: zdravila (23,3%), razna živila (11,4%), stroji in mehanske naprave ter njihovi deli (9,2%), avtomobili in druga motorna vozila za prevoz ljudi (4,5%), nove zunanje pnevmatične gume (4,4%), preparati za lase (4,3%), elektrotermični aparati in naprave za gospodinjstvo (2,4%).

Najpomembnejši uvozni proizvodi v letu 2017: olja iz nafte (27,13%), zelenjava (19,3%), aluminij in drugi izdelki iz aluminija (11,1%), medicinski, kirurški, zobozdravniški in veterinarski instrumenti (5,8%), etilni alkohol (5,3%), merilniki porabe ali proizvodnje plinov, tekočin ali električne energije (4,8%).

Neposredne investicije
Banka Slovenije je prve slovenske investicije v Albaniji zabeležila v letu 2007 v višini 1,8 mio. EUR. Po podatkih Banke Slovenije je bila konec leta 2017 skupna vrednost slovenskih investicij v Albaniji 18 mio. EUR, kar predstavlja 81,8 % povišanje v primerjavi s kumulativno vrednostjo konec leta 2016, pri čemer je potrebno upoštevati, da se je vrednost slovenskih investicij konec leta 2016 prepolovila glede na vrednost konec leta 2015 (21,4 mio. EUR).

Neposrednih investicij iz Albanije v Sloveniji ne beležimo.

Poslovne priložnosti na albanskem trgu

Priložnosti za slovenska podjetja, na albanskem trgu so predvsem na področju:

  • energetike (vodna, vetrna in solarna energija, nafta in plin),
  • varovanja okolja in ravnanje z odpadki (okoljske tehnologije – v SLO in ZB deluje že nekaj podjetij, ki s svojimi projekti nudijo rešitve),
  • infrastrukture - investicije v infrastrukturo: gradnja transportnih povezav (ceste, železnica, pomorstvo, evropski koridorji), luke in letališča,
  • turizma (obmorski, gorski in zgodovinsko-kulturni turizem, izgradnja hotelov, žičnice in smučišča),
  • kmetijstva in prehrambne industrije oz. v živilsko predelovalnem sektorju.

Aktivnosti slovenskih podjetij na albanskem trgu
Na albanskem tržišču so prisotna naslednja slovenska podjetja: Adria Airways, Gorenje, Krka, Luka Koper (sodelovanje preko EU projektov), in M-Sora.

Pri pregledu sodelovanja slovenskih podjetij v Albaniji je zaznati tendenco, da se glavnina projektov oz. delovanja podjetij izvaja tudi s promocijo mednarodnih razvojnih sredstev RS, pridobljenih preko CMSR (Center za mednarodno sodelovanje in razvoj) in v sodelovanju z BCCD (Balkanski center za sodelovanje in razvoj), predvsem na področju varovanja okolja.

Turizem
SURS ne beleži podatkov o turističnem obisku albanskih turistov v Sloveniji in jih uvršča v kategorijo »druge evropske države«, ki v letu 2017 predstavlja zgolj 0,63 % ustvarjenih tujih nočitev. Tudi slovenski turisti v zanemarljivo majhnem številu obiskujejo Albanijo kot turistično destinacijo.

Gospodarstvo Albanije
Po napovedih naj bi gospodarska rast v 2018 znašala 4,2 %, lani je bila 3,9 %. Za leto 2019 je napovedana 4,3 %, za 2020 pa 4,4 %. BDP/preb 3.938 EUR (2017).

Države EU ostajajo glavne trgovinske partnerice Albanije, in sicer Italija, Nemčija, Turčija, Grčija in Kitajska ter tudi Španija, Švica in Srbija. Blagovni trgovinski primanjkljaj se je v 2018 zmanjšal za 12,8 %, konec junija je znašal 151 mlrd ALL (1,20 mlrd EUR).

V prvem četrtletju 2018 se je zaposlovanje povišalo za 3,5 %, brezposelnost je padla za 13 %. Kljub temu brezposelnost med mladimi ostaja zelo visoka. Povprečna nominalna plača se je povišala za 2,3 % (znaša cca 480 EUR bruto).

Javnofinančni primanjkljaj se je v prvem četrtletju 2018 povečal za 11,0 %. Javni dolg ostaja pretežno visok, 70 % GDP, po napovedih naj bi se do leta 2020 zmanjšal na 63,5 %.

Prilivi tujih neposrednih naložb so bili v prvem četrtletju 2018 zelo visoki, predvsem v energetskem sektorju (gradnja Trans-jadranskega plinovoda, HE Devoll). Neto vrednost FDI se je povečala za 47 %.
Najpomembnejši gospodarske panoge: kmetijstvo (22,6 % GDP), industrija (23,8 % GDP) in storitve (53,7 % GDP).

Porast turizma: prihodki so v letu 2017 znašali 1,07 mio. EUR in (+ 8,5 % v primerjavi z 2016). V 2017 je AL obiskalo rekordno število turistov – 5,1 mio.

Izvozno okno - Podatki o Albaniji