Veleposlaništvo RS Tirana /Gospodarstvo /Bilateralni gospodarski odnosi /

Bilateralni gospodarski odnosi

Albanija je zaradi majhnosti države, visoke stopnje korupcije, nepoznavanja kulture in jezika izjemno zahteven trg. Tudi zato je gospodarsko sodelovanje med državama relativno skromno.

Vstopa slovenskih podjetij na albansko tržišče ni mogoče primerjati s prodorom in uspešnostjo na trgih nekdanje skupne države. Poslovno okolje, njegove posebnosti in težave, s katerimi se srečujejo naša podjetja, so sicer primerljive s pogoji in težavami v ostalih državah Zahodnega Balkana, vendar ne obstajajo utečene poslovne povezave, pa tudi prepoznavnost in prednost slovenskih blagovnih znamk ni takšna.

Kmetijstvo, turizem, energetika, gradbeništvo, proizvodnja hrane so nekatere med zanimivimi panogami, v katere bi veljalo investirati ter se vključiti v tekmo z avstrijskimi, nemškimi, turškimi, grškimi in zlasti italijanskimi investitorji. Albanija je posebej zanimiva tudi zaradi nizke cene delovne sile in določenih nižjih obdavčenj.

Minister za turizem in okolje Albanije Blendi Klosi se je 15. aprila 2019 mudil na obisku v Ljubljani, načrtovan je obisk ministrice za finance in gospodarstvo Albanije v Ljubljani.

27. novembra 2018 je ob robu uradnega obiska MZZ dr. Cerarja z gospodarsko delegacijo 24 poslovnih subjektov potekal poslovni forum s poudarkom na okoljskih tehnologijah in varovanju okolja ter voda.

Prve gospodarske konzultacije na ravni generalnih direktorjev Direktoratov za gospodarsko diplomacijo MZZ so potekale 11. in 12. oktobra 2018 v Tirani. Predstavljen je bil tudi model slovenske gospodarske diplomacije.

Blagovna menjava: Obseg blagovne menjave je v letu 2018 znašal 47,5 mio. EUR in je bil s tem za 10,5 % manjši od vrednosti v letu 2017. Večino blagovne menjave predstavlja izvoz, katerega vrednost je leta 2018 znašala 43,8 mio. EUR (7,7 % zmanjšanje glede na leto 2017), vrednost uvoza iz te države pa je znašala 3,7 mio. EUR (34,2 % zmanjšanje glede na leto 2017).

Neposredne investicije: Banka Slovenije je prve slovenske investicije v Albaniji zabeležila v letu 2007 v višini 1,8 mio EUR. Po podatkih Banke Slovenije je bila konec 2017 skupna vrednost slovenskih investicij v Albaniji 18 mio EUR.

Neposrednih investicij iz Albanije v Sloveniji ne beležimo.

Poslovne priložnosti na albanskem trgu, so predvsem na področju:

  • energetike (vodna, vetrna in solarna energija, nafta in plin),
  • varovanja okolja in ravnanje z odpadki (okoljske tehnologije – v Sloveniji in na Zahodnem Balkanu deluje že nekaj podjetij, ki s svojimi projekti nudijo rešitve),
  • infrastrukture - investicije v infrastrukturo: gradnja transportnih povezav (ceste, železnica, pomorstvo, evropski koridorji), luke in letališča,
  • turizma (obmorski, gorski in zgodovinsko-kulturni turizem, izgradnja hotelov, žičnice in smučišča),
  • kmetijstva in prehrambne industrije oz. v živilsko predelovalnem sektorju.

Pri pregledu sodelovanja slovenskih podjetij v Albaniji je zaznati tendenco, da se glavnina projektov oz. delovanja podjetij izvaja tudi s promocijo mednarodnih razvojnih sredstev RS, pridobljenih preko CMSR (Center za mednarodno sodelovanje in razvoj) in v sodelovanjem z BCCD (Balkanski center za sodelovanje in razvoj) – predvsem na področju varovanja okolja.

Turizem: SURS ne beleži podatkov o turističnem obisku albanskih turistov v Sloveniji in jih uvršča v kategorijo »druge evropske države«, ki v letu 2018 predstavlja zgolj 0,55 % ustvarjenih tujih nočitev. Tudi slovenski turisti v zanemarljivo majhnem številu obiskujejo Albanijo.

Slovensko-albanski poslovni klub je bil leta 2017, na željo podjetij, ustanovljen s strani Balkanskega centra za sodelovanje in razvoj (BCCD) in šteje 14 poslovnih subjektov.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Izvozno okno - Podatki o Albaniji