Albanija je v letu 2019 beležila umirjeno rast, a se po potresu novembra 2019 in ob covid krizi trenutno sooča z globoko recesijo. Dodatno nanjo vpliva recesija, ki jo doživlja EU, kar se kaže v zmanjšanju nakazil iz tujine in prilivov neposrednih tujih naložb. Vse skupaj pritiska na tekoči račun države in na menjalni tečaj.

Letna rast BDP v letu 2019 se je upočasnila in je znašala 2,2 %, predvsem zaradi nizke proizvodnje hidroelektrarn (podpovprečne padavine), novembrski potres pa je povzročil znatno dodatno gospodarsko škodo. Zaključili so se tudi nekateri veliki energetski projekti, zaradi česar je Albanija zabeležila 4,1 % krčenje naložb.

Vrednost načrtovanih ukrepov vlade za reševanje posledic potresa in pandemije znaša okoli 3,6 % BDP. Kot odgovor na potres, ki je povzročil škodo in izgube v ocenjeni vrednosti 1 mlrd EUR, je mednarodna skupnost obljubila podporo popotresni obnovi in humanitarnim potrebam, vključno s 100 mio EUR, ki jih bo zagotovila EK. Vlada je načrtovala podporo prizadetemu prebivalstvu in infrastrukturi v višini 1,3 % BDP, vendar se je izvedba zavlekla zaradi izbruha pandemije. Potem ko je ta prizadela Albanijo, je vlada hitro sprejela ukrepe za podporo v višini 2,8 % BDP, ti so pokrili najnujnejše potrebe prizadetih podjetij in gospodinjstev za približno dva meseca in zagotovili dodatno financiranje zdravstvenega sektorja.
Vlada je sprejela dva svežnja podpore za posameznike in podjetja v skupni višini 45 mlrd ALL (2,6 % BDP oziroma cca 366 mio EUR), ki zajema proračunsko porabo, državne garancije in odlog plačevanja davkov.