Veleposlaništvo RS Tirana /Novice /
09.07.2018  

Konkretno sodelovanje med EU in regijo naj poteka vzporedno z reformnim napredkom in političnimi koraki znotraj širitvenega procesa

Državni sekretar na ministrstvu za zunanje zadeve Iztok Mirošič se je danes v Londonu udeležil srečanja zunanjih ministrov Berlinskega procesa. Že tradicionalno, tokrat peto, srečanje ministrov, ki mu bo jutri sledilo srečanje predsednikov vlad, je še enkrat pokazalo zavezanost vseh držav procesa, da nadaljujejo z ukrepi, projekti in reformami, ki so ključnega pomena za čim hitrejše približevanje držav Zahodnega Balkana evropskim integracijskim procesom ter napredku na področju vladavine prava in gospodarskega razvoja. Navkljub dejstvu, da je regija spet visoko na agendi EU, kar kaže tudi nedavni Vrh EU-Zahodni Balkan v Sofiji, pa se dogovorjeni reformni procesi in projekti še vedno izvajajo prepočasi, obenem pa tudi pri nekaterih državah članicah EU ni zaznati ustrezne pripravljenosti za nadaljnje korake v širitvenem procesu.

Državni sekretar Mirošič je zato v razpravi poudaril, da so srečanja, kot je Vrh v Londonu, smiselna le, če se v času do naslednjega Vrha naredi napredek glede obravnavanih vprašanjih in tematik, kar je v skupnem interesu tako regije kot EU. Pri tem je posebej izpostavil vprašanja vladavine prava in krepitve institucij, varnosti in skupnega naslavljanja migracij. Poudaril je, da Slovenija učinkovito nadzoruje svoje schengenske meje, pri tem pa je ključnega pomena krepitev nadzora nad zunanjimi mejami EU. Izpostavil je tudi pomen dobre koordinacije med državami Zahodnega Balkana ter med državami regije in EU pri varovanju meja in upravljanju migracijskih tokov.

V kontekstu ekonomsko-socialnega napredka regije, ki je ključnega pomena za prihodnost, je državni sekretar poudaril pomen tematik, ki jih Slovenija redno izpostavlja, saj gre za slovenske iniciative, izhajajoče že iz Brdo-Brioni procesa – gre za napredek na področju infrastrukturnega povezovanja, digitalizacije, koordinacije na področju varnosti, kot je t.i. pobuda IISG, in pozitivne perspektive mladih v regiji.

Ključnega pomena je, da Evropska unija ohrani vodilno vlogo pri dokončni in ireverzibilni stabilizaciji Zahodnega Balkana, saj sta razvoj in varnost regije v strateškem interesu ne samo Unije, ampak celotnega evropskega kontinenta. Pri tem pa Slovenija do naslednjega Vrha Berlinskega procesa, ki ga bo v drugi polovici 2019 organizirala Poljska, pričakuje aktivno zasledovanje EU širitvene in reformne agende.

Slovenija bo še naprej skrbela, da Zahodni Balkan in kredibilna širitvena politika ostaneta visoko na agendi EU, tudi v luči slovenskih priprav na predsedovanje Svetu EU leta 2021. V tem kontekstu je državni sekretar Mirošič poudaril povezavo implementacije reformnih zavez in spoštovanja vladavine prva s strani držav Zahodnega Balkana ter hkratnega razumevanja nujnosti aktivnega pristopa s strani EU ter omogočanja napredka znotraj širitvenega procesa za države, ki izpolnjujejo pogoje za tovrstne korake. V tem trenutku sta to Makedonija in Albanija, ki imata ustrezni priporočili Evropske komisije. Državni sekretar Mirošič je zato izpostavil pričakovanje Slovenije, da se v skladu z junijskimi sklepi Sveta za splošne zadeve z obema, najkasneje junija prihodnje leto pričnejo pogajanja za članstvo v Evropski uniji.