Veleposlaništvo RS Tirana /Novice /
06.02.2018  

Odziv MZZ na širitveno strategijo EU: Kredibilna širitvena perspektiva za Zahodni Balkan

Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije pozdravlja objavo nove širitvene strategije EU z naslovom Kredibilna širitvena perspektiva za Zahodni Balkan, ki je bila danes predstavljena na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu. Strategija, ki temelji na lanskem septembrskem nagovoru predsednika Evropske komisije Junckerja, vsebuje tudi jasna politična sporočila glede dejstva, da je prihodnost regije kot sestavnega dela EU v političnem, varnostnem in gospodarskem interesu EU. Ministrstvo za zunanje zadeve pozdravlja tudi dejstvo, da širitvena strategija vključuje vse države regije, podaja močna politična sporočila ter ob poudarjenem pričakovanju izpolnjenih kriterijev, izpostavlja tudi konkretne korake možnega napredka.

 

Strategija vsebuje konkretne predloge za okrepitev kredibilnosti širitvene perspektive za države Zahodnega Balkana. Zadovoljni smo, da je k strategiji s posredovanjem svojih pričakovanj vsebinsko prispevala tudi Slovenija, saj med drugim dokument vsebuje tudi poudarke, ki so bili usklajeni na zasedanju ministrov za zunanje zadeve držav Brdo-Brioni procesa lanskega junija na Brdu pri Kranju. Vključen je npr. predlog o pripravi podrobnih akcijskih načrtov s področja vladavine prava za vse države regije (in ne zgolj tiste, ki so že v procesu pogajanj), poleg tega Evropska komisija poudarja tudi pomen krepitve perspektive mladih, kar je prav tako eden izmed že dosedanjih poudarkov slovenskih aktivnosti. Enako velja za potrebo ekonomske krepitve regije, s ciljem zmanjševanja razvojnega razkoraka med EU in državami Zahodnega Balkana, ki je bilo prav tako eno od pričakovanj, izpostavljenih v omenjenem pismu. Dodatno je v strategiji kot ključni element za doseganje sinergij na področju boja proti terorizmu in radikalizaciji izpostavljena slovenska pobuda WBCTI (Western Balkans Counter-Terrorism Initiative).

 

Strategija ohranja poudarek na individualnem napredku držav regije in predvideva, da bi lahko bili Črna gora in Srbija, ob izpolnitvi vseh pogojev, z ambiciozno zastavljeno perspektivo pripravljeni za članstvo leta 2025. Evropska komisija ob tem tudi izpostavlja, da je na osnovi izpolnjenih pogojev pripravljena podati pozitivno priporočilo glede odprtja pogajanj z Makedonijo in Albanijo. Z aktivnim angažmajem na področju uresničevanja zavez lahko tudi BiH dobi status kandidatke, glede Kosova pa Evropska komisija izpostavlja doseganje trajnega napredka skozi izvajanje Stabilizacijsko pridružitvenega sporazuma z EU in naslednjih korakov na evropski poti, ko bodo to dovoljevale objektivne okoliščine.

 

Arbitražno reševanje sporov je v širitveni strategiji opredeljeno kot model za reševanje sporov v primeru nezmožnosti dvostranske rešitve. Kredibilno delovanje EU, Evropske komisije in držav članic v regiji se bo pokazalo z doslednim izvajanjem takšnega modela, kar pomeni tudi dosledno izvajanje mednarodnega prava ter obstoječih sodb sodišč in tribunalov s strani držav članic EU. V tem duhu Slovenija pričakuje, da bo Hrvaška dosledno spoštovala razsodbo arbitražnega sodišča o meji, ki temelji na sporazumu med državama iz leta 2009, pri katerem je posredovala tudi Evropska komisija in ki je Hrvaški omogočil vstop v EU. Implementacija arbitražne razsodbe s strani Hrvaške bo širitveni strategiji Evropske komisije dala pomembno kredibilnost in bo pripomogla pri doseganju ciljev EU v regiji in hkrati državam Zahodnega Balkana omogočila hitrejšo pot v EU.

 

Evropska komisija dodatno poziva, da se odprta vprašanja med državami ne zlorabljajo v kontekstu pristopnega procesa v EU. Slednje je pomembno tudi v kontekstu sprave v regiji. Ministrstvo meni, da je obravnava bremen preteklosti ključnega pomena za spravni proces, katerega osnova je spoštovanje razsodb Mednarodnega kazenskega sodišča Združenih narodov za nekdanjo Jugoslavijo (ICTY).

  

Ministrstvo za zunanje zadeve ocenjuje, da današnja širitvena strategija predstavlja pomembno motivacijo in okrepljeno priložnost za povezanost držav regije z EU. Ključnega pomena je, da države Zahodnega Balkana same zagotovijo kredibilnost nacionalnih reformnih procesov, še posebej z uresničevanjem reform na področju vladavine prava in izgradnje institucij, ki so bistvene za celovit napredek. To za države naslednice po nekdanji Jugoslaviji velja tudi v kontekstu implementacije sporazuma o vprašanjih nasledstva.

 

Ministrstvo za zunanje zadeve še poudarja, da je za uresničitev priložnosti, ki jih ponuja ambiciozno začrtana perspektiva danes objavljene strategije, z aktivnim delovanjem potrebno začeti takoj. Ostajamo namreč trdno prepričani, da je članstvo v Evropski uniji ključnega pomena za stabilnost in napredek regije. Slovenija je državam regije pri tem še naprej pripravljena nuditi podporo in pomoč. Slovenija je na Zahodnem Balkanu prisotna kot partner na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja, Zahodnemu Balkanu namenjamo največji delež sredstev v strukturi celotne dvostranske uradne razvojne pomoči. Slovenija je aktivna tudi pri izvajanju projektov tesnega medinstitucionalnega sodelovanja, financiranih s strani EU,  t.i. twinning in TAIEX projektov. Do danes je na področju regije sodelovala pri izvajanju 49 twinningov, od katerih jih je šest še v izvajanju. V obdobju od julija 2016 do junija 2017 so slovenski strokovnjaki izvedli 163 TAIEXov, kar nas uvršča med sam vrh TAIEX izvajalcev v EU.

 

Strategija predstavlja vsebinski prispevek k prihodnji usmeritvi širitvene politike EU. Države članice EU bomo te usmeritve dopolnjevale s svojim znanjem, stališči in izkušnjami. Slovenija bo zato tudi v procesu uresničevanja današnjega dokumenta aktivno sodelovala s svojimi predlogi.