Veleposlaništvo RS Tirana /Novice /
31.12.2021  

Leto 2022 razglašeno za leto Jožeta Plečnika in Giuseppeja Tartinija

Vlada je leto 2022 razglasila za leto arhitekta Jožeta Plečnika ter skladatelja in violinista Giuseppeja Tartinija.

Arhitekt Jože Plečnik

V letu 2022 obeležujemo 150. obletnico rojstva arhitekta Jožeta Plečnika (Ljubljana, 23. januar 1872 – Ljubljana, 7. januar 1957). S svojim obširnim opusom je pomembno zaznamoval arhitekturno krajino celotne Slovenije in deloma tudi Evrope. Zaradi svojega edinstvenega in celostnega pristopa k oblikovanju stavb in prostorov je postal tudi pomemben vzor in navdih za sodobno arhitekturno produkcijo po vsem svetu.

V kratkem obdobju med obema svetovnima vojnama je preoblikoval Ljubljano iz obrobnega mesta v simbolno narodno prestolnico. V procesu preureditve mesta je upošteval naravne, arhitekturne, zgodovinske in nesnovne kvalitete prostora in jih z večjimi in manjšimi popravki poudaril in povezal v niz javnih prostorov (trgi, parki, ulice, sprehajališča, mostovi) in javnih objektov (knjižnica, cerkvi, tržnice, poslovilni kompleks). Plečnikova preureditev ne temelji na radikalni moderni prenovi, ampak na dopolnjevanju z oziroma na človekovo individualno izkustvo. Nove zasnove vabijo k dialogu in identifikaciji z mestom: s tem nastaja human pristop po meri človeka. Z ozirom na genius loci krajev in iskanju nagovora arhitekture v skladu s potrebami prebivalcev je ob prestolnici pomembno zaznamoval številne slovenske kraje, kot so Kamnik, Kranj, Bogojina in druge.

Glede na to, da Plečnikovo leto pomeni poseben poudarek na celotnem Plečnikovem opusu, s katerim je s svojimi deli zaznamoval slovenski prostor, je treba izpostaviti tudi  njegove sakralne, profane, memorialne arhitekture in urbanistične ureditve, s katerimi je oplemenitil kulturno krajino in naselja odmaknjenega Prekmurja (Bogojina, Grad itd.), Štajerske, Koroške (Črna na Koroškem), pa obmejnega hribovskega Posočja (Ponikve, Srpenica) do Vipavske doline.

Bolj kot na iskanju povsem novega arhitekturnega izraza na osnovi industrijskih tehnologij je Plečnikov arhitekturni pristop zasnovan na preoblikovanju arhitekturnih elementov, tipov in konceptov iz svetovne arhitekturne zgodovine ter tudi ljudske arhitekture, domačem obrtništvu in uporabi lokalnih materialov in njihovem kombiniranju z novimi.

Plečnikova dela so bila sprva obrobna in manj znana. Aktualna in svetovno prepoznana so postala v času krize modernizma sedemdesetih let 20. stoletja, ko se je pogled stroke znotraj postmoderne družbe usmeril v upoštevanje arhitekturne zgodovine in njenih spoznanj. Mednarodno so se uveljavila s predstavitvijo na razstavi v pariškem centru Pompidou leta 1986, ki so ji sledile številne razstave, knjige in objave člankov v strokovnih revijah.

Nedavni vpis izbranih Plečnikovih del v Ljubljani na UNESCO Seznam svetovne dediščine je visoko mednarodno priznanje za varovanje in vrednotenje arhitekturne dediščine, ki je pomembna za vse človeštvo, obenem pa zaveza za njeno še skrbnejše varovanje in vključevanje v sodobno življenje.

Sodelujoči partnerji pri nominaciji in hkrati predlagatelji Plečnikovega leta Mestna občina Ljubljana, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Muzej in galerije mesta Ljubljana in Muzej za arhitekturo in oblikovanje se že pripravljajo na počastitev 150. obletnice Plečnikovega rojstva z bogatim programom, ki vključuje nove razstave, publikacije in druge dejavnosti.

Razglasitev Plečnikovega leta bo še dodatno spodbudila k oblikovanju novih programov in dejavnosti v zvezi s Plečnikovo dediščino in pozitivno prispeva k širjenju zavesti o izjemnih humanističnih in duhovnih vrednotah arhitektove dediščine.

Skladatelj in violinist Giuseppe Tartini

V letu 2022 obeležujemo 330. obletnico rojstva skladatelja in violinista Giuseppeja Tartinija (Piran, 8. april 1692 – Padova, 26. februar 1770). Tartini je že od mladosti in začetkov ukvarjanja z glasbo kazal veliko zanimanje ne le za svoje izbrano glasbilo, violino, temveč tudi za glasbeno teorijo.

Poleg številnih violinskih koncertov – nekateri so pozneje doživeli priljubljene priredbe za druga solistična glasbila, predvsem za trobento – prestavljajo violinske sonate njegova najbolj znana in danes najpogosteje izvajana dela. Med njimi je najbolj znana Sonata za violino in basso continuo v g-molu s kataloško oznako B.g5, ki so jo v 18. stoletju poznali kot Hudičev trilček (Il trillo del Diavolo).

V Piranu je še vedno ohranjena Tartinijeva rojstna hiša, ena od najstarejših stavb, ki tvorijo stavbno kuliso Tartinijevega trga. Poleg violine je v Piranu in Kopru ohranjen del skladateljeve zapuščine, predvsem pisno gradivo, ki je v lasti Pokrajinskega arhiva Koper oziroma njegove piranske enote. Pisno gradivo tvori del zbirke v Tartinijevi hiši. V koprskem arhivu je hranjeno tudi pismo, ki ga je Tartini namenil svoji učenki, slavni violinistki Maddaleni Lombardini. V njem ju pojasnjuje pravila tehnike lokovanja. Pismo je zanimiv primer dopisnega poučevanja violine iz sredine 18. stoletja.

Razglasitev Tartinijevega leta bo še dodatno spodbudila oblikovanje novih programov in projektov, od področja glasbene ustvarjalnosti do raziskovanja in glasbenega izobraževanja. Ministrstvo za kulturo je javne zavode in javni sklad, ki delujejo na področju kulture, pozvalo, naj v okviru svojih razpoložljivih možnosti pri načrtovanju programov in projektov za leto 2022 pripravijo vsebine, ki se bodo navezovale na to pomembno obletnico. Hkrati je to tudi odlična priložnost za okrepljeno sodelovanje pomembnih resorjev, kot sta denimo šolstvo in turizem.