Veleposlaništvo RS Tirana /Novice /
25.03.2020  

Premier Janez Janša skupaj z osmimi evropskimi voditelji poziva k skupnemu ukrepanju v boju proti koronavirusu

Devet voditeljev članic EU, to je Belgije, Francije, Grčije, Irske, Italije, Luksemburga, Portugalske, Španije in Slovenije, je v skupnem pismu, naslovljenem na predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela, pozvalo k prizadevanjem za vzpostavitev skupnega evropskega dolžniškega instrumenta v boju proti novemu koronavirusu. Kot so izpostavili voditelji držav članic, je v izrednih razmerah in v krizi s koronavirusom, ki je prizadela vse države članice, potrebno ukrepati koordinirano, usklajeno, enotno in solidarno ter z intenzivnostjo, ki je ustrezna velikosti izziva.

Voditelji držav članic so sicer v pismu izpostavili, da je koronavirusna pandemija šok brez primere, ki terja izjemne ukrepe za zajezitev širjenja virusa znotraj posameznih držav in širše, prav tako izpostavljajo pomen, ki ga ima širjenje virusa na zdravstvene sisteme in na varnost produkcije ter distribucije osnovnih dobrin in storitev. Voditelji v pismu izpostavljajo tudi posledice in negativne učinke, ki bi jih šok zaradi virusa lahko imel na gospodarstva držav članic in celotne EU.

Voditelji so v pismu opozorili, da vse evropske države sprejemajo različne ukrepe za omejitev širjenja virusa, pri čemer bo uspeh teh ukrepov odvisen od časovnega okvira, obsega in usklajevanja sanitarnih ukrepov, ki jih izvajajo vlade. Zato so pozvali k uskladitvi praks po Evropi na podlagi pozitivnih izkušenj, strokovnih analiz in temeljite izmenjave informacij.

Usklajeno delovanje je po njihovih navedbah nujno zdaj, na vrhuncu epidemije, nujno pa bo tudi, ko se bo začelo odpravljanje skrajnih ukrepov, zato da se bo mogoče izogniti prenagljeni vrnitvi v normalnost in ponovnemu uvažanju virusa iz drugih držav. Ob tem Evropsko komisijo pozivajo, naj pripravi skupne smernice za zbiranje in izmenjavo zdravstvenih in epidemioloških informacij ter strategijo za odzivanje na evolucijo epidemije.

Poleg tega podpisniki pisma izpostavljajo nujnost delovanja notranjega trga, pri čemer morajo biti dana konkretna zagotovila, da ne bo prišlo do nikakršnega pomanjkanja blaga in storitev. Voditelji ob tem poudarjajo tudi pomen zagotavljanja proizvodnje in distribucije ključne medicinske in zaščitne opreme, tako da bo ta cenovno sprejemljiva in da bo pravočasno dostavljena tja, kjer jo bodo najbolj potrebovali.

Evropski voditelji v pismu izpostavljajo, da je treba sprejeti tudi izjemne ukrepe, ki bodo v največji možni meri zmanjšali negativne posledice epidemije na gospodarstvo. Ob tem so voditelji držav članic izpostavili ukrepe, ki sta jih že napovedali Evropska centralna banka in Evropska investicijska banka.

V duhu učinkovitosti in solidarnosti podpisniki pisma pozivajo tudi k preučitvi možnosti uporabe drugih orodij, na primer posebnega financiranja izdatkov, povezanih s koronavirusom, v okviru proračuna EU, in sicer vsaj za letošnje in prihodnje leto.

Med drugim pa so voditelji še zapisali, da je treba prepoznati resnost razmer in potrebo po nadaljnjem ukrepanju v podporo gospodarstvom, pri čemer si je "še zlasti treba prizadevati za skupen dolžniški instrument, ki bi ga izdajala evropska institucija za zagotavljanje financiranja na trgu (...) v korist vseh članic".

Argumenti za takšen instrument so po navedbah voditeljev močni, saj se vsi soočajo s simetričnim zunanjim šokom, za katerega ni odgovorna nobena država, negativne posledice pa čutijo vsi. Ta skupen dolžniški instrument bi moral imeti zadosten obseg in dolgo ročnost, da bo povsem učinkovit in da bo mogoče preprečiti tveganja zdaj in v prihodnje.

Voditelji v skupnem pismu tudi opozarjajo, da se bo treba skupaj pripraviti na čas po krizi ter skupaj premisliti o čezmejnem delovanju gospodarstev, globalnih vrednostnih verigah, strateških sektorjih, zdravstvenih sistemih ter skupnih evropskih naložbah in projektih.