Veleposlaništvo RS Tirana /Novice /
19.11.2019  

Svet za splošne zadeve tudi o prihodnji širitvi EU

Državni sekretar Dobran Božič se je danes v Bruslju udeležil zasedanja Sveta EU za splošne zadeve, ki je razpravljal o novem proračunu EU, pripravah na decembrski Evropski svet, o pravni državi ter o širitvi.

Zasedanje Sveta EU za splošne zadeve

Zasedanje Sveta EU za splošne zadeve

Ministri in državni sekretarji za evropske zadeve so se seznanili s trenutnim stanjem v pogajanjih o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027. Predsedstvo je napovedalo, da bo prenovljeni pogajalski okvir, ki bo vključeval številke, predstavilo konec novembra.

V nadaljevanju je Svet za splošne zadeve opravil priprave na Evropski svet, ki bo zasedal 12. in 13. decembra 2019 v Bruslju. V skladu z obrazloženim osnutkom dnevnega reda bodo voditelji držav članic EU takrat glavno pozornost namenili proračunu EU in podnebnim spremembam.

Člani Sveta so pri točki o krepitvi spoštovanja pravne države v Uniji izmenjali mnenja z direktorjem Agencije EU za temeljne pravice Michaelom O'Flahertyjem. Opravili so tudi revizijo letnega dialoga o vladavini prava. Večina drżav članic se je zavzela za okrepitev dialoga na podlagi letnega poročila Evropske komisije o stanju vladavine prava v državah članicah. Državni sekretar Božič je izpostavil, da mora biti dialog o vladavini prava osredotočen na aktualna vprašanja ter poudaril pomen sinergije med institucijami in državami članicami ter med različnimi mehanizmi. Poudaril je tudi preventivno vlogo okrepljenega dialoga ter vlogo Sveta za splošne zadeve v procesu.

Pri razpravi o širitvi in o stabilizacijskem in pridružitvenem procesu se je državni sekretar Božič v imenu Slovenije ponovno zavzel za čim prejšnji začetek pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in z Albanijo. Poudaril je, da mora EU posredovati jasen signal glede svojih zavez o širitvi. Glede morebitne nadgradnje širitvenega procesa je državni sekretar izrazil pričakovanje, da Komisija čim prej pripravi strateški dokument, ki bo služil kot osnova za razpravo o tem vprašanju. Povedal je, da bi Slovenija lahko podprla rešitve, ki bi povečale učinkovitost procesa in ki bi predstavljale dodatno spodbudo državam regije pri izvajanju reform, potrebnih za polnopravno članstvo v EU. Poudaril je, da naj razprava med državami članicami EU o tem poteka vzporedno z začetkom pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo.

Pismo zunanjih ministrov naslovljeno na predsednika Evropske komisije Junckerja

Dodatne informacije