Veleposlaništvo RS Tirana /Novice /
21.07.2020  

Predsednik vlade Janez Janša: Z vrha EU odhajamo zadovoljni, dosegli smo ambiciozen dogovor

Evropski svet je danes po večdnevnih pogajanjih dosegel dogovor o večletnem finančnem okviru in instrumentu za okrevanje, skupaj vrednih 1824 milijard evrov. Dogovor prinaša obsežna dodatna sredstva za Slovenijo, ki bodo olajšala okrevanje po krizi COVID in spodbudila investicije v zeleni in digitalni prehod.

"Po Brexitu je Evropska unija drugačna, razmerja sil so drugačna, vzpostavljajo se nova ravnotežja in morda je tudi to dodatno prispevalo k temu, da je trajalo praktično 4 dni, da se je prišlo do dogovora," je uvodoma v izjavi za medije dejal slovenski premier Janez Janša.

V nadaljevanju je dejal, da Slovenija pozdravlja dogovor, ki je bil dosežen, tako o večletnem finančnem okviru kot tudi o instrumentu za okrevanje. "Gre za velik dosežek," je dejal premier in dodal, da gre tudi za svetel trenutek. "Prvič zato, ker je dejansko skupni obseg sredstev za okrevanje in razvoj v prihodnjih letih, še posebej v prvih treh letih, sedaj zadosten. Gre za robusten odgovor na koronakrizo in ta skupen obseg zagotavlja tudi nek večji optimizem pred jesenjo, ko se vsi še malo bojimo, kaj bo z nadaljevanjem tega epidemiološkega vala," je dejal predsednik vlade in dodal: "Po drugi strani pa sta oba instrumenta dobra tudi zato, ker smo dosegli pravično razdelitev."

"Še posebej v tem zadnjem delu se je upoštevalo naše predloge in tudi predloge drugih, ki smo jih naslavljali na Evropski svet, na vodstvo in na Komisijo v tem smislu, da se je upoštevala specifika posameznih držav, v primeru Slovenije še posebej problem naše Zahodne regije, ki ji je glede na prejšnjo finančno perspektivo grozil drastičen padec sredstev," je poudaril predsednik vlade in izpostavil, da "smo uspeli z našim maksimalnim predlogom pri zagotovitvi dodatnih prehodnih sredstev, tako da je ta ovojnica dovolj velika, da bo ta prehod gladek," je poudaril predsednik vlade Janez Janša.

"Glede na izhodišča, ki smo jih imeli, je Slovenija uresničila ključni strateški cilj, se pravi dosegli smo ambiciozen dogovor, ki je pomemben ne samo s finančnega, ampak tudi s psihološkega vidika. Slovenija je namreč dosegla vse bistvene pogajalske cilje, zagotovili smo si zelo ugoden delež sredstev v okviru obeh instrumentov," je poudaril predsednik vlade.

Nato je izpostavil, kaj to konkretno pomeni v številkah: "Če govorimo o splošnem globalnem finančnem položaju Slovenije, gre pri celotnem obdobju sedmih let za 10,5 milijard sredstev, od tega je 6 milijard in 600 milijonov nepovratnih sredstev, znotraj tega je v okviru naše nacionalne ovojnice skoraj 3 milijarde evrov za kohezijsko politiko in milijarda ter 600 milijonov za skupno kmetijsko politiko. V okviru instrumenta za okrevanje imamo še 2 milijardi in 100 milijonov nepovratnih sredstev in 3 milijarde in 600 milijonov posojil," je dejal slovenski predsednik vlade. Obseg ovojnice za Zahodno kohezijsko regijo po besedah predsednika vlade znaša 350 milijonov evrov, "torej naše maksimalno pričakovanje." "Poleg tega smo uspeli izboljšati predlog Komisije, ko gre za razvoj podeželja, in smo na tej postavki dobili še dodatnih 50 milijonov evrov, tako da kljub temu, da je bil ta Evropski svet dolg in naporen, odhajamo z njega zadovoljni," je dodal predsednik vlade Janez Janša.

Predsednik vlade je ob tem tudi ocenil, da je glede na položaj, glede na slovenske statistike, glede na relativno razvitost izkupiček tokratnih pogajanj, ob primerjanju vseh treh dosedanjih pogajanj, ko gre za večletno finančno perspektivo, najboljši.

"Slovenija sicer ostaja neto prejemnica iz evropskega proračuna, in s pogledom za nazaj imamo obžalovanje, zakaj se v teh sedmih letih od zadnjih pogajanj nismo bolje odrezali, a pogled iz trenutne situacije, v kateri smo, je pozitiven, in gre za uspeh, ker nam omogoča, da bom cilj večje razvitosti in hitrejšega razvoja dosegli v naslednji sedemletni perspektivi, v veliki meri tudi s pomočjo finančnih sredstev iz obeh instrumentov," je dejal predsednik vlade,

V nadaljevanju je še dejal, da je država doslej po tem, ko smo se uspešno izpogajali za sredstva, tako za obdobje 2007-2013, kot za obdobje 2013-2020, imela težavo pri njihovem investiranju in je bilo včasih človeku težko, ko se je spomnil na težka pogajanja in nato na tiste grafe, ki so kazali, da nismo ravno uspešni pri črpanju. "S tega vidika se sedaj skušamo pripraviti bolje," je poudaril premier in dodal, da bo vlada že v sredo imela delovno sejo na Brdu, "kjer se bomo dogovorili, kako zagotoviti dodatne kapacitete za to, da bomo ta sredstva čim bolj produktivno in čimprej sposobni uporabiti in da bomo pripravili program, ki ga predvideva tudi dokument, ki je bil danes sprejet," je še poudaril slovenski premier.